Spomini na Dejavnice so spomini na srednješolska leta, ki jih osebno povezujem na več načinov z zapori. Na eni strani avtoritarni šolski sistem in represivni internat. Na drugi strani pa bivši zapor na Metelkovi, kjer se je v tem času že odvijala dejavnost Sestave, skupine ustvarjalcev, ki so zasedli zapuščene vojaške zapore in jih skozi pogovore, so-dejavnost in so-ustvarjalnost začeli sestavljati v zavetišče in prenočišče mladih popotnikov.

Šlo je predvsem za to, da se ohrani zgodovinsko dejstvo (ki ga je mesto hotelo zabrisati), hkrati pa se prostore, kjer je bila ljudem odvzeta svoboda, včasih tudi svetloba, ohrani in spremeni do te mere, da prostor omogoča prostost, pogovor, vpogled…

          V polju Dejavnic, v Srečišču (danes galerija Srečišče v Hostlu Celica) sem srečal kiparja Jirija Kočico, arhitekta Janka Rožiča in Iro Zorko, slikarja Žiga Okorna in druge. Šlo je za neke vrste šolo, ki nam je skozi likovno dejavnost in individualne pogovore razkrivala ozadja vojaških, šolskih in političnih sistemov v katere smo vpeti, razpirali in analizirali smo marketinške strategije oglasov… pogovori, razmišljanja, predavanja in predajanja življenjskih izkušenj; osmišljanje vsega kar nas obdaja, etika, ekologija, ravno to, o čemer v srednji šoli nismo slišali ničesar. Vseskozi odprti krog, pretok ljudi, skupna spoznavanja in izkušnje, ki so nas prevečkrat pripeljale do uvida civilizacijske zablode.

Človek se v najstniških letih miselno ukvarja s težkimi temami, kot so eksistenca, smisel življenja itd. Te teme so bile tesno povezane s prostorom v katerem smo se srečevali, zato so bile tudi os pogovorov. Dana nam je bila možnost polne odgovornosti in posledično svobode. Te priložnosti nam v srednješolskih letih ni dal nihče. Lahko trdim, da so Dejavnice marsikomu osmislile življenje. Meni so spremenile odnos in pristop do umetnosti, do narave, do vzgoje, učenja in poučevanja.

Domen Rupnik

Profesor oblikovanja in umetnosti at SERŠ Maribor