V A B I M O VAS VH O S T E L  C E L I C A ,   M E T E L K O V A  8 ,  L J U B L J A N A Dragi prijatelji/ce Celice, ljubitelji/ce umetnosti, glasbe in besede, Celica ni bila prodana, tudi zaprtje in prenovo je preživela ter ohranila svoje ime. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste k temu pripomogli.  Po dolgem času Celica spet odpira vrata tudi glasbenim srečanjem Sozvočja sveta, razstavam ali natančneje sestavam ter drugim dogodkom v galeriji Srečišče. V 15. letih smo skupaj z vami pripravili več kot 180 razstav, 500 drugih dogodkov in 1000 koncertov. Iskanje prostosti in nove preprostosti v stavbi nekdanjega zapora je bil ključni izziv. Prosto muziciranje po nastopih je celo dobilo svoje ime »celični etno jam«. Posluh za svobodno improvizacijo se meri s »celično kilometrino«, kar pomeni mojstrski odziv na vsak izziv, ko skoraj vsak nov dih postane navdih... Skozi preobrazbo starega zapora smo z umetnostjo, ki ni umetna, z godbo, ki odpira in podpira zgodbo, spoznali, da je tudi naključje lahko ključno, da pravi ključi odpirajo in vodijo »k luči«...   Z upanjem in tihim pričakovanjem vas spet vabimo na odprtje razstave in Sozvočja sveta v Celico   KUD Sestava Torek,10. julij 2018 ob 21.00 Glasbeno srečanje - Sozvočja sveta Ana Kravanja & Samo Kutin glasbena improvizacija   Ana Kravanjaviolina, viola, ribab, glas Samo Kutin kalimbe, hurdy gurdy, begena, zvočila, glas   Ana Kravanja in Samo Kutin sta glasbena improvizatorja in multiinstrumentalista. V zadnjem desetletju skupnega muziciranja sodelujeta v številnih glasbenih skupinah in improvizacijskih sestavih, med njimi Širom, Najoua in Olfamoštvo. Ustvarjata glasbo za pripovedovanja, plesne in gledališke predstave, animirane in dokumentarne filme in  vodita otroške glasbene delavnice. Njun inštrumentarij se iz nastopa v nastop spreminja a v osnovi zajema iz kopice lastnoročno izdelanih glasbil in glasbil iz različnih koncev sveta. Med njimi so violina, viola, ribab, hurdy gurdy, brač, bendir, obročni bobni, tank drum, lira, begena, kalimba, balafoni, balunofoni, razna tolkala in zvočila.       Vstop prost.Vabljeni.Kulturno - umetniški program v Celici organizira KUD Sestava. Kulturni program omogočajo: Hostel Celica, Zavod Ljubljanski grad, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Po dolgem času Celica spet odpira vrata tudi glasbenim srečanjem Sozvočja sveta, razstavam ali natančneje sestavam ter drugim dogodkom v galeriji Srečišče. V 15. letih smo skupaj z vami pripravili več kot 180 razstav, 500 drugih dogodkov in 1000 koncertov. Iskanje prostosti in nove preprostosti v stavbi nekdanjega zapora je bil ključni izziv. Prosto muziciranje po nastopih je celo dobilo svoje ime »celični etno jam«. Posluh za svobodno improvizacijo se meri s »celično kilometrino«, kar pomeni mojstrski odziv na vsak izziv, ko skoraj vsak nov dih postane navdih... Skozi preobrazbo starega zapora smo z umetnostjo, ki ni umetna, z godbo, ki odpira in podpira zgodbo, spoznali, da je tudi naključje lahko ključno, da pravi ključi odpirajo in vodijo »k luči«... Z upanjem in tihim pričakovanjem vas spet vabimo na odprtje razstave in Sozvočja sveta v Celico KUD Sestava Spoštovani novinarji in kulturni redaktorji,vljudno vabljeni na odprtje slikarske razstave Mateje Kavčič in Ane Zavadlav:  Zgodbe dunajskih dreves  v torek, 10. julija 2018 ob 19.00 v galeriji Srečišče v hostlu Celica Mateja Kavčič in Ana Zavadlav, slikarka in ilustratorka, sta bili sošolki že v Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Študij sta nadaljevali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in obe diplomirali na oddelku za slikarstvo. Mateja je nadaljevala na specialki za slikarstvo, Ana pa se je usmerila v grafiko in kasneje knjižno ilustracijo. Letos februarja sta bili skupaj v umetniški rezidenci na Dunaju, kjer sta prvič sodelovali v skupnem projektu in prepletli različne izkušnje iz dosedanjega ustvarjanja. Naslovili sta ga Zgodbe dunajskih dreves. Tak bo tudi naslov razstave v Galeriji Srečišče v Hostlu Celica, kjer bosta razgrnili nastalo knjigo umetnic (dnevnik bivanja v rezidenci), ki je na nek način tudi osebni alternativni vodič po avstrijski prestolnici. Njuno ustvarjanje v umetniški rezidenci na Dunaju naj bi povezalo dve perspektivi: pogled človeka usmerjen v drevo in pogled »skozi oči drevesa« na mimoidoče. Ker pa jima je bila dodeljen zimski termin rezidence, ko ni mogoče posedati, opazovati in beležiti dogajanja pod krošnjami dreves, sta koncept priredili situaciji. Mateja je s palico risala v sneg v krog pod drevesom, ki rase pod oknom rezidenčnega stanovanja in fotografirala hitro minljive risbe, z ogljem je risala gole krošnje dunajskih dreves in portretirala rjave odpadle liste rastlin, ki jih je našla na tleh, sicer z drevesi zelo bogate avstrijske prestolnice. Ana, ki sicer deluje na področju knjižne ilustracije in je navajena, da se njeno delo začne z besedilom, pa je tokrat brez vnaprej zadanega cilja s pozicije tujke v mestu, beležila vtise z nočnih potepanj po ulicah, poglede na razsvetljena okna, neznane hiše, mimoidoče. Zapisi teh bežnih srečanj delujejo kot zamentki novih zgodb. Serijo slik je naslovila nocturno. Poleg del nastalih v rezidenčnem stanovanju, bosta Ana in Mateja razstavili še fotografije dunajskih dreves, ki so jima jih poslali prebivalci Dunaja, ki sta jih naključno srečali in pobližje spoznali v času enomesečnega bivanja tam. Mateja Kavčič (1970) zadnjih 16 let živi in ustvarja v Škofji Loki. V svojem delu prepleta slikarstvo, risbo, grafiko, fotografijo, prostorske postavitve in land art. Ves čas ustvarjanja se ukvarja z naravo. Večkrat razstavlja tudi na prostem.  Prepoznavna je po okroglih formatih platen, po risanju z ogljem direktno na stene galerij (razstava Gozdni duh, Galerija Krško, 2014) in uporabi materialov najdenih v naravi (razstava Zavetja v lapidariju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, 2016). Ana Zavadlav (1970) živi in ustvarja v Solkanu. Od leta 2003 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke, mladino in odrasle. V času študija je za svoje delo leta 1993 in 1994 prejela študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado, pozneje pa še številna druga priznanja s področja ilustracije. Med njenimi novejšimi deli izstopajo Molitvice s stopnicPetra Svetine, Zadnja pomlad Janeza Menarta ter Čriček in temačni občutek Toona Tellegena.   Dodatne informacije na sestava@gmail.com ali tel. številko 041 539 160

Po "zaslugi" ljubljanskega župana zaprta Hostel Celica še vedno navdušuje tuje medije, da svoje bralce obveščajo o njenem obstoju. Ta obstoj je sedaj ogrožen, ker se je tako odločil ljubljanski župan Zoran Janković. Takole pišejo: A Night in an Old Prison Cell An old army prison building in Ljubljana has been transformed into the beautiful Hostel Celica. 20 old cells have been converted into unique hostel rooms. Each of the cells was designed by a different artist, however, all the cells still have the original bars on their windows and doors. Upon arrival, guests are not allowed to choose their own cells, instead, one is assigned to them, the same way, a cell was assigned to the prisoners in the past.

Svetovno znane revije za popotnike še vedno opozarjajo svoje bralce na Hostel Celica, turistično destinacijo, ki jih morajo obiskati. Seveda niso preverili, da je ljubljanski župan Janković sramotno in brez kančka ravnanja dobrega gospodarja (z lastnino meščanov) Hostel Celica zaprl.

KUD SestavaCesta na Rožnik 41000 Ljubljana Mestna svet MOLMestni trg 11000 Ljubljana  V Ljubljani, 29. 1. 2018 Celica je celovito umetniško delo (gesamtkunstwerk), vsak poseg vanjo, bo napad na umetnost samo. Celica ni samo estetski, ampak etični fenomen, vsaka napačna poteza ne bo samo okrnitev, temveč skrunitev zgodovinskega spomina. Spoštovani svetniki Mestne občine Ljubljana,  ustvarjalci in avtorji svetovno znanega Hostla Celica združeni v KUD Sestava, ki ni samo društvo v javnem, interesu, temveč tudi nagrajenec za posebne dosežke MOL, smo zgroženi in ogorčeni nad tem kar se v tem trenutku dogaja s Celico, »svetovno znamenitostjo, ki dviguje blagovno znamko Ljubljane«, kar ji priznava tudi sedanja mestna uprava. Na zadnji seji mestnega sveta se je ob vprašanjih svetnikov odprla kratka razprava, v kateri so se nekateri svetniki zavzeli proti prodaji Hostla Celice. Res je, da po protestih domačih in tujih umetnikov, avtorjev iz KUD Sestava, drugih društev, štirih evropskih poslancev ter 2018 podpisnikov peticije in AKC Metelkova Celica ni bila prodana. Toda zato je še toliko bolj  nerazumno in nedopustno, da je Celica danes brez pravega razloga zaprta. Investicijska prenova ne more biti izgovor, kajti le ta bi se morala izvajati, kakor je v hotelih običajno ob delovanju hostla izven sezone.   Zadnjih štirinajst dni smo si močno prizadevali, da vendarle rešimo nastalo situacijo, v zadnjem hipu smo skupaj z nekaterimi mestnimi službami začasno preprečili iznos opreme, ki je integralni del Celice, pripravljeni smo bili v najkrajšem možnem času izvesti načrte prenove, vendar z zagotovilom da Celica ostane celovita, odprta in živa. Z nekaterimi mestnimi službami smo pripravili okvir po katerem bi bilo to mogoče. Pogodbo z minimalnim zagotovilom smo z naše strani celo podpisali. Vendar kljub velikim naporom do razumnega dogovora z MOL ni prišlo. Kot organizatorji kulturnega programa smo na pobudo oddelka za kulturo MOL v najkrajšem možnem času pripravili tudi petletni kulturni program. Bistvo Celice je, da deluje kot sodoben hostel, kulturni center in muzej zaporništva, zato je za njen obstoj pomembno naravnati vse tri razsežnosti, saj je Celica vrhunska kulturna dediščina in nepogrešljiv del slovenske in evropske zgodovine. Za rešitev je potreben širši dogovor, ne pa enostranska pogajanja s pristranskimi pogoji, zato vam kot najbolj odgovornim za mestno politiko, predlagamo, da v najkrajšem možnem času skličete izredno sejo, kajti smo v zadnjih trenutkih, ko je brez velikih posledic problem še rešljiv. Ne pozabimo, da gre za »svetovno znamenitost«, ki vpliva na »blagovno znamko Ljubljane«, zato pozivamo, da v Evropskem letu kulturne dediščine 2018 hitro pride do razumne in sporazumne rešitve, kajti v nasprotnem primeru kaj lahko izbruhne, ne samo še eno od pohujšanj v dolini Šentflorjanski, temveč škandal, ki bo odmeval po vsem svetu.  Obrazložitev Projekt Celica je edinstven in hkrati eden izmed najuspešnejših in svetovno znanih projektov ohranjanja zgodovinskega spomina v mestu Ljubljana, ki zgodovine ne briše, temveč ji ponuja novo vsebino in s tem krepi zavedanje meščanov o lastni identiteti, hkrati pa jim ponuja odprt prostor kreativnega sobivanja. Projekt je edinstven ravno zaradi atmosfere, ustvarjene s prostim individualnim doprinosom, ki ga tvorijo številne umetniške vsebine, snovne in nesnovne, začasne ali stalne, ki v sam prostor vnašajo novo vzdušje, ki se postavlja ob bok boleči zgodivinski dediščini; je ne izničuje, ampak preoblikuje. Celica je hkrati primer kreativnega sobivanja s turisti, ki obiskujejo naše mesto, na način, da ti ne zaobidejo spoštovanja do meščanov in njihovega načina življenja, in tako ne pustijo mestu le svojih odpadkov, medtem ko dobiček kujejo le nekateri, ampak se prostor razvija na način, ki turiste aktivno ključuje med lokalne ustvarjalce ter širi obzorja mladim. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da je prostor lahko tak le zato, ker so vsi številni umetniki pripravljeni doprinesti svoj nezamenljivi in edinstveni delež v skupni mozaik. Peticijo za ohranitev Celice je do sedaj podpisalo že skoraj 2018 meščanov, potencialnih podpisnikov in uporabnikov Celice pa je še več. Med podpisniki so tako tudi različna društva, ki so ali so nameravala tako ali drugače delovati in sodelovati s Celico, predvsem pa se peticija doslej še ni internacionalizirala. Če se osredotočimo le na mestno prebivalstvo, gre tu za izjemno heterogeno skupino, v kateri najdemo vse generacije ljudi vseh političnih prepričanj in poklicev, ter ustvarjalce vsebin najrazličnejših umetniških zvrsti in manifestacij. Ta skupina meščanov ima ravno tako legitimno kot katera koli druga skupina meščanov – denimo športnih navdušencev ali ljubiteljev opere – pravico zahtevati prostor in možnost za uresničevanje svojih kulturnih potreb in svojih potreb po javnem življenju v mestnem prostoru. Nedopustno je, da jim je ta pravica brez razloga, in celo brez kakršnih koli finančnih bremen za MOL, z ohromitvijo projekta Celice kršena, medtem ko se za potrebe drugih zainteresiranih skupin namenja celo relativno velike deleže mestnega proračuna. Celica, ki se je po finančni plati uspešno vzdrževala sama, MOL pa prinašala dobiček iz naslova najemnine, je hkrati ohranjala mestno dediščino, ter predstavljala prostor, ki je meščanom in turistom nudil sodoben bivanjski javni prostor z oblico kulturnih vsebin. Iz vseh teh in številnih drugih razlogov je poseganje v delovanje te strukture nerazumno, nerazumljivo in nedopustno in se bo kaj kmalu izkazalo za madež na slovesu Ljubljane. Vsak mestni svetnik posebej bo s svojim delovanjem v mestnem svetu moral sprejeti soodgovornost pred meščani in svetovno javnostjo bodisi za podporo in ohranitev ali pa ohromitev tega bisera vzdržega razvoja in kulturnega turizma. Celice ni mogoče ne prodati ne prevzeti, med drugim tudi zato, ker je delež tisočih umetnikov, ki je vezan na prostor in njegovo delovanje, neponovljiv in neprecenljiv. Ni je osebe, ki bi lahko podpisala predajo vseh avtorskih pravic na kogarkoli, še najmanj na enega lastnika. V tem smislu je Celica resnično množinski, javni, sobivanjski projekt, ki ni in ne more biti podvržen samovolji kakršnega koli monopola.                                 Pozivamo vas, da podprete izredno sejo, na kateri bo mogoče problematiko, ki se je odprla zaradi nedavnega ravnanja MOL v zvezi s tem projektom, podrobneje obravnavati. S spoštovanjem v imenu ustvarjalcev in avtorjev KUD Sestava Janko Rožič, arhitektin vodja kulturnega programa                                                     Vesna Krmelj, umetnostna zgodovinarkain predsednica KUD Sestava 

V letu 2015 je Mestna občina Ljubljana na svoji spletni strani objavila novico, da »začenja z družbeno odgovorno kampanjo proti vandalizmu 'Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš.', s katero želi opozoriti na nesprejemljivost vandalizma ter poudariti pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora.« Če povzamemo bistveno sporočilo: vsak meščan in vsaka meščanka naj prispeva svoj delež k prepoznavanju vandalizma, po svojih močeh naj ga preprečuje … Hvala za spodbudo: izpolnjujem svojo nalogo. Ne odmetavam čigumijev in ne prevračam korit z rožami, celo pokonci jih postavim, če naletim na prevrnjena in še zemljo poravnam. A našteti primeri so morebiti vandalizmi kategorije XS in S. A če gledamo v tla in smo pozorni le na odvržene papirčke, kaj hitro spregledamo nekaj velikega. V tem sporočilu opozarjam prav na vandalizem, ki se dogaja pred našimi očmi, njegove razsežnosti pa so izjemne: gre za nasilno zaustavitev delovanja Hostla Celica in nespoštovanje ustvarjalnega in umetniškega dela KUD Sestava ter onemogočanje njegovega nadaljnjega dela. To je vandalizem XXXL kategorije. Ali pa bi zaradi razsežnosti vandalskega početja morali predlagati novo kategorijo: G? Dober namen se potrjuje v dejanjih. Odgovorne pozivam: omogočite delovanje in razvoj Hostla Celica v sodelovanju z njegovimi avtorji, ustvarjalci in oblikovalci kulturnega programa. ** Za pojasnilo naj ponovim že zapisano: Čuvam svoje mesto in prijavljam, da se dogaja vandalizem* na Hostlom Celica! Pričakujem takojšnje aktivno varstvo! Hostel Celica je bil po umetniški preobrazbi iz vojaškega zapora podarjen vsem prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, v tem smislu je Celica tudi moja skrb in veselje. Aktivno skrbništvo nad skupno lastnino, kulturnimi in naravnimi dobrinami mesta Ljubljane je poverjeno mestnim oblastem. Prisiljevanje v nenadno prekinitev hotelskih in kulturnih dejavnosti, zahteve, da najemnik izprazni prostore in odnese opremo ter s tem tudi razstavlja Celico, postavljanje absurdnih časovnih rokov za prenovo in še bi lahko naštevali - kako to drugače opisati kot vandalizem nad svetovno prepoznano zgodovinsko in kulturno dediščino? Zato kot prebivalka Ljubljane zahtevam, da se MOL takoj začne vesti kot dober in preudaren gospodar. Nemudoma mora ustaviti vse nadaljnje postopke, ki bi kakorkoli dodatno ogrozili Hostel Celica in to v vseh njegovih treh vidikih: v kulturnih, muzejskih in storitvenih dejavnostih dr. Zalka Drglin, pesnica, znanstvenica, meščanka Ljubljane *vandalízem -zma m (ȋ) slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena; vir SSKJ Ljubljana, 24. januar 2018